Iz "stereofonije" poznamo "prostorsko poslušanje". "Stereoskopija" pa pomeni "prostorsko gledanje". Svet okoli nas opazujemo z dvema očesoma. Levo oko gleda malo z leve, desno oko pa malo z desne v smer gledanja. Zaradi tako nastale majhne spremembe v perspektivi, nastajajo razlike med slikama levega in desnega očesa, ki ju možgani združijo v zaznavanje globine prostora. Če pogledate npr. v drevesno krono z enim očesom, težko razločite v množici listov, kateri list je spredaj in kateri zadaj. Čim pa odprete še drugo oko, se pojavi zaznavanje prostorske globine. V stereo - oziroma 3D-fotografiji posredujemo z diapozitivi, digitalno projekcijo ali slikami na papirju pravi vtis globine prostora.